Potsdam

Potsdamska konferenca leta 1945 z Winstonom Churchillom, Harryjem S. Trumanom in Josephom Stalinom |image_flag = Flag of Potsdam.svg |image_shield = DEU Potsdam COA.svg |coordinates = |coordinates_display = yes |pushpin_map = Nemčija |subdivision_type = Država |subdivision_name = |subdivision_type1 = Zvezna dežela |subdivision_name1 = Brandenburg |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = Okrožje |subdivision_name3 = urbano okrožje | elevation_m = 32 |area_total_km2 = 187,28 | population_total = 183.154 | population_footnotes = | population_as_of = 2021 | population_urban = | population_urban_footnotes = | population_density_km2 = auto | population_density_urban_km2 = |postal_code = 14467–14482 |area_code = 0331 | registration_plate = P |website = [https://www.potsdam.de/ www.potsdam.de] | leader_name = Mike Schubert | leader_title = Oberbürgermeister | leader_party = SPD |established_title = |established_date = 1776 }} Potsdam () je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Brandenburg. Je del metropolitanske regije Berlin/Brandenburg. Potsdam leži ob reki Havel, pritoku Labe, dolvodno od Berlina, in leži v hriboviti morenski pokrajini, posejani s številnimi jezeri, od katerih jih je približno 20 znotraj mestnih meja Potsdama. Leži približno 25 kilometrov jugozahodno od središča Berlina. Ime mesta in mnogih njegovih okrožij je slovanskega izvora.

Potsdam je bil do leta 1918 rezidenca pruskih kraljev in nemškega cesarja. Njegovo načrtovanje je utelešalo ideje dobe razsvetljenstva: s skrbnim ravnovesjem arhitekture in pokrajine je bil Potsdam mišljen kot »slikovite, pastoralne sanje«, ki bodo spominjale njegove prebivalce njihovega odnosa do narave in razuma.

Mesto, ki je staro več kot 1000 let, je znano po svojih palačah, jezerih ter splošnem zgodovinskem in kulturnem pomenu. Znamenitosti vključujejo parke in palačo Sanssouci, največje nemške svetovne dediščine, pa tudi druge palače, kot so palača Oranžerija, Nova palača, Cecilienhof in palača Charlottenhof. Potsdam je bil tudi kraj pomembne Potsdamske konference leta 1945, konference, na kateri so trije voditelji vlad ZSSR, ZDA in Združenega kraljestva odločili o delitvi Nemčije po njeni predaji, konference, ki je opredelila zgodovino Nemčije za naslednjih 45 let.

Babelsberg v jugovzhodnem delu Potsdama je bil že v 1930-ih dom velikega filmskega produkcijskega studia, od padca Berlinskega zidu pa uživa uspeh kot pomembno središče evropske filmske produkcije. Filmstudio Babelsberg, ustanovljen leta 1912, je najstarejši veliki filmski studio na svetu.

Potsdam se je v 19. stoletju razvil v središče znanosti v Nemčiji. Danes so v mestu tri javne visoke šole, Univerza v Potsdamu in več kot 30 raziskovalnih inštitutov. V Wikipediji
Treffer 1 - 20 von 46 für Suche 'Potsdam', čas poizvedbe: 0,07s Treffer weiter einschränken
  1. 1
    Izdano 1983
    “...Potsdam-Museum <Potsdam>...”
    Signatura: S 3931
    Knjiga
  2. 2
    Izdano 1966
    “...Potsdam...”
    Signatura: E 3499 / 072
    Knjiga
  3. 3
    Izdano 2012
    “...Potsdam...”
    Signatura: E 3499 / 337
    Knjiga
  4. 4
    Izdano 2012
    “...Potsdam...”
    Signatura: E 3499 / 337
    Knjiga
  5. 5
    Izdano 2006
    “...Potsdam...”
    Signatura: E 3499 / 278
    Knjiga
  6. 6
    Izdano 2005
    “...Potsdam...”
    Signatura: E 3499 / 277
    Knjiga
  7. 7
    Izdano 2001
    “...Universität <Potsdam>...”
    Signatura: MCD 16
    Knjiga
  8. 8
    Izdano 1967
    “...Staatsarchiv <Potsdam>...”
    Signatura: M 496
    Knjiga
  9. 9
    Izdano 1994
    “...Universität <Potsdam>...”
    Signatura: E 3499 / 187 / 2
    Knjiga
  10. 10
    Izdano 1994
    “...Universität <Potsdam>...”
    Signatura: E 3499 / 187 / 1
    Knjiga
  11. 11
    Izdano 1976
    “...Armeemuseum <Potsdam>...”
    Signatura: S 931
    Knjiga
  12. 12
    Izdano 1984
    “...Staatsarchiv <Potsdam>...”
    Signatura: M 280 / V
    Knjiga
  13. 13
    Izdano 1984
    “...Staatsarchiv <Potsdam>...”
    Signatura: M 280 / IV
    Knjiga
  14. 14
    Izdano 1984
    “...Staatsarchiv <Potsdam>...”
    Signatura: M 280 / III
    Knjiga
  15. 15
    Izdano 1984
    “...Staatsarchiv <Potsdam>...”
    Signatura: M 280 / II
    Knjiga
  16. 16
    Izdano 1984
    “...Staatsarchiv <Potsdam>...”
    Signatura: M 280 / I
    Knjiga
  17. 17
    Izdano 1984
    “...Staatsarchiv <Potsdam>...”
    Signatura: M 280
    Knjiga
  18. 18
    Izdano 1967
    “...Staatsarchiv <Potsdam>...”
    Signatura: M 277
    Knjiga
  19. 19
    Izdano 1985
    “...Staatsarchiv <Potsdam>...”
    Signatura: M 279
    Knjiga
  20. 20
    Izdano 1986
    “...Staatsarchiv <Potsdam>...”
    Signatura: M 278
    Knjiga